Predstavljamo tri umetniške projekte, ki smo jih ustvarjali v “on-line” zimskem semestru in v kovid prostorih študijskih mehurjev. V njih smo premišljevali o razsežnostih Antropocena, ki nas danes izziva na mnogotere načine.
Igra “Ekolog” se v mnogočem naslanja na prvo poglavje knjige Dereka Parfita: Reasons and Persons. V njej avtor medrugim izpostavi tematiko zapornikove dileme in osupljive palete teorij o lastnih interesih. Pri tem je zanimivo, da imajo lastni interesi tudi različne časovne sfere. Niso vmeščeni samo v sedanjost in parcialnost. Igra Ekolog tako nudi igralcem, da preko igre spoznajo več o skrivnostih človeške nravi. Igralce vplete v zaplete preteklosti, ki jih občutimo danes, kot nam igra nastavlja različne dileme, ki jih pošiljamo v bodočnost zanamcev.
Pribeželišča
Hotel za čebele – didaktični pripomoček
študentke: Sara Irman Kolar, Nadja Martinjak, Lea Matko, Eva Pirnat, Tina Rajnar, Melita Šalamun
Tematika prebižalšč se sprva navezuje na ekološko dilemo izumiranja živalskih vrst, njihovih habitatov in tudi pomena za ljudi. Žuželke so večkrat podcenjene, kljub prepričanju, da jih je preveč, še posebno takrat, ko nas pikajo, podatki pa govorijo, da hitro izumirajo. Hotel za žuželke je priročna zadeva, ki malce omili izginevanje področij, ki so bila običajno domovanje žuželkam. Prav tako se v projektu izpostavljata recimo dve percepciji, ki danes pridobivata na čedalje večji veljavi. Prva percepcija nam izostri fenomen in opozorilo posamične katastrofe, da smo krhki in majhni do globalnih relacij, ampak po drugi strani pa nas danes čedalje večja pogostost teh katastrof graja, da smo mogoče tudi mi tisti, ključni, sprožilec teh katastrof. Druga percepcija pa ostri vizualnost sveta živali, preko katere se lahko medsebojno nagovarjamo. Tehnologija nam omogoča pestra spoznavanja različnih “mikro” svetov, kar nas navdaja, da sestopimo iz dominantne pozicije vrha prehranjevalne piramide, v bolj sodelovalne odnose.
Veselke - papirne in digitalne voščilnice
analogne verzije
digitalna verzija
študentke: Špela Ambrož, Lucija Meglič, Ajda Ploh, Tina Širovnik
V času karanten in zaprtij celotnih območjih se je vseeno slišal skozi zidove zelo boleč klic na pomoč starostnikov, ki so odrezani od svojcev stanovali v domovih za starostnike. Njihovemu klicu so se pridružili tudi ostali posamični glasovi stisk in ta melodija je daleč od harmonične družbe. Zato smo poskušali narediti vizualne voščilnice, ki bi vsaj na trenutke skrenile pozornost od izoliranosti in drugih tegob, da bi v ljudeh zbudile misli na ljubeče in tako pomagale prekreniti slabe trenutke. Realizacija je še malce “delo v nastajanju”. Zanimiva se nam je zdela možnost preobrniti platformo spletne trgovine v nekaj, kar bi bilo bolj javno kot profitno koristno. Hrati pa naleteli na nove tehnološke izzive in njihova spoznavanja.